Vrsta soli: Kamena sol (Rock Salt)
Kameno sol pridobivajo s predelavo solne rude. Kameno rudo kopljejo v podzemnih rudnikih, ki jih v Evropi najdemo na Siciliji, v Nemčiji, Avstriji, Romuniji in na Poljskem. Podzemna nahajališča soli so pravzaprav ostanki prazgodovinskih morij, ki so pod vplivom sonca in vetra izhlapela do te stopnje, da se je iz njih začela izločati sol. Izločeno sol je nato mati zemlja za več milijonov let skrila globoko v svoja nedrja.
Nemški geolog Carl Ochsenius (1830-1906) je nastanek podzemnih slojev soli pojasnil s t.i. teorijo barier. Skladno s to teorijio naj bi večji del današnje srednje Evrope (območje, ki se razteza od Britanskega otočja do Poljske) v obdobju perma, pred več kot 250 milijoni let, prekrivalo morje, ki pa je bilo s plitvinami (ti. barierami) ločeno od oceana. Vroče in suho podnebje, ki je v tistem obdobju prevladovalo na tem območju, je pripomoglo k hitremu izhlapevanju morske vode. Koncentracija raztopljenih soli v tem delno zaprtem morju je posledično naraščala do točke, ko so začele raztopljene soli kristalizirati. Nastali so tudi več sto metrov debeli sloji soli, ki so jih v poznejših geoloških obdobjih prekrile vodonepropustne plasti kamenin. Le-te so kameno sol, te ostanke prazgodovinskega morja, zaščitile vse do današnjih dni. Iz približno istega obdobja pred več kot 250 milijoni let izvirajo tudi sloji soli, iz katerih kopljejo t.i. Himalajsko sol.
Kot zanimivost naj omenimo, da je kamena sol, ki jo kopljejo na Siciliji precej mlajšega izvora, saj izvira iz obdobja pred okoli 6 milijoni let, ko se je zaradi premikov zemeljskih plošč gibraltarska ožina začasno zaprla in je Sredozemsko morje ostalo ločeno od oceanov. Zaradi izhlapevanja vode, ki je rečni pritoki niso uspeli nadomestiti, naj bi to predzgodovinsko Sredozemsko morje skoraj presahnilo, ostanke takrat izločene soli pa danes najdemo v osrčju Sicilije.
Poleg NaCl, vsebuje kamena sol praviloma tudi primesi ostalih soli in kamenin, ki se nahajajo v nahajališčih kamene soli. Nahajališča, kjer najdemo čisto solno rudo, iz katere je možno pridobivati kameno sol primerno za človeško prehrano, so pravzaprav redkost. Prav zaradi tega se največ kamene soli porabi za posipanje cest in le manjši del za prehrano.
Podobno kot morsko, je tudi kameno sol možno dobiti v različnih granulacijah, saj je z mletjem in sejanjem možno iz solne rude proizvesti sol poljubne velikosti zrn.
Kot že omenjeno, so v Sloveniji pri poimenovanju soli določene težave. Sol, ki jo popularno imenujemo »kamena«, je pravzaprav evaporirana (vakuumska) sol. Na slovenskem tržišču je jedilna kamena sol le t.i. Himalajska sol. Iz kamene soli pa so narejene tudi popularne solne svetilke.
