Kvaliteta morske soli
Za morsko sol obstaja kar nekaj slikovitih opisov. Zelo razširjen je tisti, ki pravi, da so sestavine morske soli morje, sonce in veter. Pesniško navdahnjen je tudi opis morske soli, ki pravi, da je sol morje, ki ni moglo v nebo. Ti in podobni opisi nam govorijo staro resnico, da je za pridelavo kvalitetne, kristalno čiste morske soli potrebno pričeti s kristalno čistim morjem. Le iz čistega morja je namreč možno pridobiti čisto sol najvišje kvalitete. Če nekoliko parafraziramo pesniško navdahnjen opis soli, morebitne nečistoče v morski vodi tudi ne morejo v nebo in neizbežno končajo v soli.
Za soline potrebujemo obširne površine plitvega morja, ki so osnova za izgradnjo solinarskih bazenov. V daljni preteklosti, pred razvojem industrije in intenzivnega kmetijstva, ko o čistosti morske vode ni bilo nobenega dvoma, je bila razpoložljivost plitvega morja edini pogoj za začetek solinarstva v nekem okolju. Mnoge soline so tako nastale v naravnih priobalnih plitvinah oziroma lagunah. Svetovno najbolj poznana je laguna ob zahodni obali Sicilije med Marsalo in Trapanijem, ki jo na zunanji strani zapira Egadsko otočje. V plitvi laguni se nahajajo tudi soline na otoku Pag.
Ugodne pogoje za začetek solinarstva so nudile tudi plitvine, ki jih s svojimi nanosi ustvarjajo reke. Mnoge starodavne soline se tako nahajajo v neposredni bližini izlivov rek. V to skupino spadajo npr. soline v deltah rek Rone v Franciji, Pada v Italiji (večinoma opuščene) ali Nila v Egiptu ter nenazadnje tudi Sečoveljske soline, ki se morajo za svoj obstoj zahvaliti reki Dragonji.
Dandanes je na žalost potrebno priznati, da je kvaliteta morske vode zaradi komunalnih ali industrijskih odplak ter ostankov kmetijske proizvodnje (rastlinska zaščitna sredstva, gnojila) marsikje vprašljiva. Mnoge starodavne soline so prav zaradi tega danes opuščene ali pa v njih pridelana sol ni primerna za prehrano ljudi. Soline, kjer se dandanes proizvaja najčistejša morska sol, namenjena za prehrano ljudi, se praviloma nahajajo daleč stran od morebitnih virov onesnaženja, kot so gosto poseljeni kraji, industrijska ali kmetijska področja ter izlivi rek, oziroma se z morsko vodo napajajo iz odprtega morja.
Najboljša ilustracija, kako onesnaženje vpliva na lokacijo za proizvodnjo morske soli je svež primer iz Egipta, kjer so lokalne zdravstvene oblasti zaradi onesnaženja z industrijskimi in predvsem komunalnimi odplakami za sol pridobljeno na solinah v delti reke Nil v bližini Aleksandrije prepovedale uporabo za človeško prehrano. Tam proizvedena sol se tako sme uporabljati le za posipanje cest ter za industrijsko predelavo. Mimogrede, to seveda ne pomeni, da bo moral Egipt jedilno sol uvažati, saj se na sredozemski obali Sinaja, s treh strani obdane s puščavo, nahajajo nove soline z letno proizvodnjo preko milijon ton soli.
